- Izhodišča pobude
- Živi laboratorij kot sodoben pristop in način dela
- Utemeljitev primernosti opredelitve Slovenije kot živega laboratorija
- Cilji
- Pobudniki predlagamo
Izhodišča pobude
Pobuda Inovativnost za kakovost življenja in vzpostavitev živega laboratorija Slovenija
Slovenija je ozemeljsko majhna država, vendar dobro povezana, z dvema milijonoma prebivalcev in zahtevnim tržiščem, ki daje reprezentativne in hitre rezultate, ki jih je mogoče uporabiti na večjih tržiščih. Pobudniki zamisli Inovativnost za kakovost življenja menimo, da je Slovenija kot država primerna za celostno vrednotenje, preizkušanje in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za bolj konkurencno delovanje organizacij, prijetnejše in zanimivejše delo ter življenje njenih državljanov. Inovativne načine uporabe rešitev in storitev IKT je mogoče izrazito spodbuditi v živih laboratorijih, v katerih inovativne ideje soustvarjajo in uresničujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki IKT. Seznam pobudnikov, odprt za vključevanje zainteresiranih oseb, je objavljen na http://SloveniaLivingLab.si.
Zamisel o vzpostavljanju živih laboratorijev v okviru inovativne čezmejne e-regije bližnjih držav v Sloveniji ni nova, saj je v tej smeri že veliko narejenega:
- Organiziranje delavnic o živih laboratorijih na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru v letih od 2004 do 2007 (The Workshop on the Living Labs in the Innovative Cross-border eRegion).
- Razprava o zamisli vzpostavitve živega laboratorija na ravni države na 19. posvetovanju Sekcije za raziskovanje informacijskih sistemov z naslovom Usmeritve raziskovanja in izobraževanja na področju informacijskih sistemov: Priložnosti za Slovenijo v okviru 7. raziskovalnega programa Evropskih skupnosti (http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si/AIS/Dogodki/Posvetovanje2007/Ugotovitve, http://NESSI-Slovenia.com) 16. marca 2007.
- Vključevanje predstavnikov Vlade Republike Slovenije v razprave o čezmejni e-regiji s pospeševanjem izrabljanja priložnosti IKT:
- Business & Government Executive Meeting on the Innovative Cross-border eRegion;
- Memorandum of Safe and Secure eRegion. Ljubljana, Slovenia, June 2005;
- Information Society as key for regional development. By Ivan Žagar, Minister for local self-government and Regional Policy of Slovenia. Towards a Knowledge Society - the Nordic Experience. Ministerial Conference, Gothenburg, November 14-15, 2005, Sweden;
- Slovenia in the eRegion: Exploiting eValues for the Economy Growth. By Andrej Vizjak, Minister of the Economy, Republic of Slovenia. Opening plenary session, 19th Bled eConference, June 5, 2006;
- Statement of the Slovenian Presidency. By Primož Pristovšek, Director General, Directorate for Science and Higher Education, Ministry of Higher Education, Science, and Technology, Republic of Slovenia. Co-Creative Research and Innovation to Connect the Lisbon Strategy to People - European Network of LivingLabs – ENoLL Event. Guimarães Portugal, May 21, 2007;
- eRegion Central Europe: Exploiting Opportunities of a Cross-border eMergence. By Matjaž Janša, Director General, Directorate for Electronic Communications, Ministry of Economy, Republic of Slovenia. Opening plenary session, 20th Bled eConference, June 4, 2007;
- eSilk & eAmber Roads Reflections. The eSilk & eAmber Roads Innovative Regions Think Tank: Business and Government Executives & Professors’ Commitment to Making A Difference, June 4, 2007. Co-chaired by Žiga Turk, Minister for Development, Republic of Slovenia & Veli-Pekka Niitamo, Director of Research, Business Infrastructures, Nokia, Finland & Chairman, Portfolio Leadership Group, European Network of LivingLabs – ENoLL.
Vzpostavljanje živih laboratorijev izhaja iz izkušenj nekaterih raziskovalno-razvojnih središč v ZDA, na Nizozemskem in v nordijskih državah. Med predsedovanjem Finske Evropskemu svetu v drugi polovici leta 2006 je bilo vzpostavljanje živih laboratorijev predlagano kot prednostna naloga Evropske unije (The Helsinki Manifesto: We have to move fast, before it is too late). Na konferenci v Helsinkih je bilo 20. novembra vzpostavljeno Evropsko omrežje živih laboratorijev (European Network of Living Labs – ENoLL, http://OpenLivingLabs.eu). Laboratorij »eLivingLab« Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru je bil sprejet v omenjeno omrežje.
V teku je razpis za vključitev drugega kroga živih laboratorijev (second wave) v evropsko omrežje. Portugalska kot predsedujoča država Evropskega sveta bo organizirala konferenco o živih laboratorijih (predvidoma 17. oktobra 2007 v Bruslju); nekaj organizacij v Sloveniji je že najavilo prijavo. Tretji krog širitve bo predvidoma objavljen med predsedovanjem Slovenije.
Pobuda Slovenije za vzpostavitev živega laboratorija na ravni države je sprožila pobudo Finske Finland Open Test Bed, ki predvideva povezovanje s slovensko pobudo živega laboratorija. Predstavniki Finske so jo objavili na blejski e-konferenci 4. junija in na sestanku v Bruslju 14. junija 2007. Obema pobudama je skupno prizadevanje za ustvarjanje okolja za povezovanje infrastrukturnih sestavin in skupin ljudi: raziskovalcev, razvijalcev in uporabnikov na ravni države. Medsebojno dopolnjevani pobudi bosta omogočili pospešeno inovativno povezovanje organizacij in posameznikov na Finskem in v Sloveniji ter izmenjavanje izkušenj. Cilj teh prizadevanj je skrajševanje casa od ideje do tržno razpoložljivega izdelka, storitve ali rešitve.
Živi laboratorij kot sodoben pristop in način dela
Živi laboratorij je okolje, v katerem se povezujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki, da bi kot soustvarjalci v čim krajšem casu razvili izdelek, storitev ali rešitev, skladno s potrebami uporabnikov, ter zamisel preizkusili v svojem okolju. Okolje je lahko mesto, regija v državi, gospodarska dejavnost, oskrbovalna veriga, država. Navajamo nekaj primerov:
- Mesto: Helsinki Living Lab – Arabianranta, Finska; Mobile City Bremen, Nemcija; Mobile City Bregenz, Avstrija.
- Regija v državi: Turku Archipelago LL, Finska; Madeira Living Lab, Portugalska; i2Cat Catalonia Digital Lab, Španija.
- Gospodarska dejavnost: Frascati Living Lab, Italija; Gödöllö Rural LL, Madžarska; Knowledge Workers LL, Nemcija; eLivingLab, Slovenija.
- Oskrbovalna veriga: Györ Automotive LL, Madžarska.
- Država: Slovenia Living Lab, Slovenija
Ljudje v živih laboratorijih pri svojem delu izrabljajo priložnosti sodobnih IKT in se z njimi povezujejo. Sodelovanje podjetij, vladnih organizacij in univerz ter drugih raziskovalnih inštitucij pri pospešenem uvajanju zasnovanih rešitev in storitev IKT je mogoče videti kot velik, široko pojmovan laboratorij. Ker je vanj vključenih veliko ljudi, ki soustvarjajo (user driven innovation), mu pravimo »živi« laboratorij (Living Lab). V njem je treba proučevati problematiko multidisciplinarno z več vidikov: s tehnološkega, z ekonomskega, organizacijskega, s sociološkega, pravnega in z drugih. Tak laboratorij je novo delovno okolje za vse sodelujoče. Zato lahko pripelje do povsem novih vrst rešitev in storitev, do katerih nobena organizacija ali skupina sama ne bi mogla priti. V tem je mogoče videti inovativnost pristopa in metodologije živih laboratorijev (Aho, E., chair, 2006: Creating an Innovative Europe. Report of the Independent Expert Group on R&D and Innovation, appointed following the Hampton Court Summit. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, January 2006.
Sodelovanje v takem »laboratoriju« lahko posamezniki in organizacije vidijo kot svojo veliko priložnost, kot nekaj dobrega za zagotavljanje trajnostnega razvoja. V njem razvijajo in izpopolnjujejo inovativne celostne rešitve, ki jih z vkljucčevanjem v prakso za vrednotenje njihove uporabnosti lahko zagotovijo le vsi sodelujoči skupaj. Način dela in sodelovanja v živem laboratoriju sta za raziskovalce kot tudi za razvijalce in uporabnike tako drugačna od dozdajšnjega nepovezanega dela, da je treba računati s procesom postopnih sprememb, ki bo zahteval nekaj let.
Živi laboratorij na ravni države ne nadomešca dozdajšnjih organizacijskih ali institucionalnih mehanizmov in ne prinaša podvajanja, pač pa ustvarja delovno okolje, ki je za vse sodelujoče novo in potrebno, če hočejo zagotoviti na IKT zasnovane inovativne in povezljive rešitve in storitve za kakovostno življenje. Za zagotavljanje takih rešitev je lahko možnost preizkušanja na ravni države za vse v državi zelo koristna. Najbrž si to lahko privoščijo samo majhne, hitro odzivne in povezljive države. Tak pristop lahko spodbudi in pospeši veliko sprememb, ki so nujne za doseganje ciljev lizbonske strategije (Putting knowledge into practice: A broad-based innovation strategy for the EU. Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. COM(2006) 502 final. Commission of the European Communities, Brussels, 13.9.2006).
Utemeljitev primernosti opredelitve Slovenije kot živega laboratorija
Informacijsko-komunikacijske tehnologije niso samo razvojna orodja, ampak so vse bolj očitno spoznane kot splošne ustvarjalke razvoja. Njihov neposredni in posredni prispevek k povečanju družbenega bruto proizvoda EU se ocenjuje na 40 odstotkov. Za izrabljanje teh priložnosti pa je potrebno intenziviranje sodelovanja »četvorčka«: gospodarskih in vladnih organizacij, univerz in drugih raziskovalnih inštitucij ter posameznikov – končnih uporabnikov IKT v vse bolj multidisciplinarnem okolju.
Za Slovenijo je pomembno spoznanje, da so male države najuspešnejše pri pridobivanju projektov EU, merjeno na milijon prebivalcev. V glavnem lahko to dejstvo pripišemo večji fleksibilnosti manjših sistemov, po drugi strani pa tudi nezadostni kritični masi finančnih in človeških virov v manjših državah za realizacijo pomembnih in prebojnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Za IKT-podjetja v Sloveniji, ki se usmerjajo v čezmejno prodajo rešitev in storitev, je pomembno, da dosežejo prepoznavnost v čezmejni regiji. Razlogov, zakaj je primerno, da Slovenija odpre področje inovativnosti za kakovost življenja in vzpostavi živi laboratorij, da bi pospešila uvajanje najprimernejših rešitev v Sloveniji in e-regiji bližnjih držav, je več:
- celotno gospodarstvo je izrazito usmerjeno v mednarodno povezovanje, zlasti nekatere proizvodne dejavnosti, trgovina, bančništvo, logistika in turizem;
- Slovenija je na presečišcu evropskih transportnih koridorjev št. 5 (Lizbona–Kijev) in št. 10 (Hamburg–Carigrad in Solun) v srcu nastajajoče e-regije Srednja Evropa;
- Slovenija je majhna in zelo dinamična ter za spremembe procesov odprta država;
- v Sloveniji se projekti vrednotenja inovativnih rešitev in storitev lahko izpeljejo celostno (na ravni celotne države), kar je prednost pred večjimi državami, ki lahko ponudijo samo delne uvedbe;
- vzpostavljena je tehnološka mreža IKT-podjetij v Sloveniji, ki razvijajo in uvajajo sodobno tehnologijo (http://ICT-Slovenia.net);
- organizirano je delovanje tehnoloških platform na podrocju IKT:
- tehnološka platforma za mobilno in brezžično tehnologijo (eMobility, http://www.eMobilnost.si);
- tehnološka platforma za programsko opremo in storitve (NESSI, http://NESSI-Slovenia.com);
- tehnološka platforma za medije v e-omrežjih (NEM, http://www.nem.si);
- tehnološka platforma za vgrajene sisteme (ARTEMIS, http://www.TP-ARTEMIS.Uni-Mb.si);
- vzpostavljena so e-središča in centri odličnosti:
- Center of Excellence for information and communication technologies and services – CEICT (http://CoICT.Fe.Uni-Lj.si);
- Center odličnosti za sodobno informacijsko tehnologijo in storitve (http://cot.uni-mb.si);
- E-središče (http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si)in eLivingLab (http://eLivingLab.org);
- SINTESIO (http://www.Sintesio.org);
- programi informatike in IKT so razviti na fakultetah vseh štirih slovenskih univerz;
- razvito je meduniverzitetno e-sodelovanje univerz v Sloveniji in Srednji Evropi, na primer ALADIN – ALpe ADria INitiative Universities’ Network;
- izdajanje letnih tematskih številk revije Organizacija »eRegion Development« v letih 2003–2007;
- organizirane so mednarodne konference o izrabi IKT:
- letna blejska e-konferenca (http://BledConference.org),
- Hevreka (http://www.hevreka.si),
- OTS, sodobne tehnologije in storitve (http://www.cot.si/ots2007),
- DSI – Dnevi slovenske informatike (http://www.dsi2007.si),
- Informatika in pravo (http://www.cepris.si/inpro2007),
- Forum odličnosti in mojststva, Otočec,
- letna konferenca študentov: »Merkur Day, Undergraduate and Graduate Students eConference« http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si/MerkurDay;
- delujejo odseki mednarodnih strokovnih organizacij:
- mednarodna Zveza za informacijske sisteme (The Association for Information Systems - AIS, http://AISnet.org, Odsek Slovenija, (http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si/AIS)
- mednarodno Združenje za revizijo in kontrolo informacijskih sistemov (Information System Audit and Control Association - ISACA, http://ISACA.org), Odsek Slovenija, http://www.si-revizija.si/isaca
Cilji
Pobudniki izpostavljamo zlasti naslednje cilje in se zavzemamo za sodelovanje pri njihovem uresničevanju:
- usmeriti raziskovalno-razvojne potenciale v manjše število za Slovenijo najpomembnejših projektov, katerih rezultati bodo zahtevne celostne rešitve, ki jih je mogoče uvesti na globalnih trgih (»Slovenia can do it!«);
- z usmerjanimi pilotnimi uvedbami pridobiti praktično uporabne rezultate, ki bodo omogočali ustvarjanje dodatnih in novih poslov v Sloveniji in drugih državah z veliko stopnjo dodane vrednosti;
- povezati tehnološke platforme ter zmogljivosti IKT-podjetij za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega tehnološkega preboja slovenske industrije;
- okrepiti dolgoročno usmerjeno sodelovanje z najrazvitejšimi državami;
- pridobiti politicno podporo za uresnicevanje nalog iz te pobude, kjer je pomoc vlade potrebna. Na primer, za »status« pomembnosti vsedržavnega laboratorija za meddržavno povezovanje pobud Slovenija-Finska. Nadalje za izvedbo celostnih rešitev kot so: cezmejno e-poslovanje, e-zdravstvo, e-sodstvo, radio difuzija, enotni sistem cestnin, povezovanje števcev v internetu in podobnih.
- pomagati, da Slovenija kot celota in njeni državljani ter posamezne organizacije še napredujejo na lestvici najuspešnejših uporabnikov rešitev in storitev IKT na svetu.
Pobudniki predlagamo:
- spodbujanje vzdušja razvijanja poskusnih inovativnih e-rešitev, »beta culture«, kot pravijo Finci, z vidika potreb organizacij in posameznikov v čezmejni e-regiji bližnjih držav;
- izrabljanje priložnosti razvijanja enotnega evropskega e-tržišca (Single European Electronic Market), zlasti v enotnem območju plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA);
- izrabljanje priložnosti sodelovanja Slovenije s Finsko pri razvijanju in uvajanju inovativnih pristopov za pospešeno uporabo sodobnega IKT s povezovanjem pobud Slovenia Living Lab in Finland Open Test Bed;
- razvijanje modela uvajanja e-rešitev in e-storitev v e-regiji Srednja Evropa za povečano konkurenčnost in prepoznavnost Slovenije;
- razvijanje ekosistemov za mala in srednje velika podjetja (Small and Medium sized Enterprises – SMEs) za njihovo uspešno vključevanje in sodelovanje v storitvenem gospodarstvu, ki temelji na izrabi sodobnih storitev in rešitev IKT;
- vzpostavitev medresorske delovne skupine za predlaganje projektov raziskovalno-razvojnega podrocja inovativnosti za kakovost življenja za pospešitev uporabe e-rešitev in e-storitev;
- zagotovitev sofinanciranja raziskovalnih projektov v Sloveniji v okviru področja inovativnosti za kakovost življenja;
- vključevanje v zadevne mednarodne projekte in zlasti projekte 7. okvirnega programa Evropskih skupnosti;
- spodbujanje razvijanja inovativnih rešitev in storitev na osnovi sodobnih storitveno-naravnanih arhitektur IKT;
- povezovanje podatkov v zvezi z dejavnostjo živega laboratorija Slovenija prek spletne strani http://SloveniaLivingLab.org;
- povezovanje čim večjega števila živih laboratorijev v Sloveniji z živimi laboratoriji v drugih držav in sodelovanje v evropskem omrežju živih laboratorijev (http://OpenLivingLabs.eu);
- izvedbo projektov vzpostavljanja okolij za vzpodbujanje razvoja inovativnih rešitev in storitev (VIS TDC ICTEE, Znanstveni park Univerze v Mariboru in drugih).
V Ljubljani, 18. julija 2007